Splošni blog in novosti

Mizarstvo Sobočan ponuja tudi številna notranja vrata, ki so izdelana iz vrhunskih materialov in imajo kakovostne podboje. Kadar izbiramo notranja vrata moramo biti predvsem pozorni na to, da se stilno ujemajo z ostalo notranjo opremo.

Če zelo pogosto menjamo pohištvo, potem je pametno kupiti takšna notranja vrata, ki so bolj univerzalnih barv, tako da se lahko brez problema ujemajo z drugimi barvami pohištva.

Vsaka kvalitetna notranja vrata morajo imeti tudi kvalitetno kljuko. Kakovost se pozna predvsem pri tem, kako hitro se po določenem času uporabe slednja zmaje.

Notranja vrata se pogostokrat odpirajo in zapirajo, zato je kakovost pomembna, če želimo, da bodo notranja vrata obstojna.
 

MIZARSTVO SOBOČAN
Špela Sobočan, s.p.
Vaše 19a
1215 Medvode
GSM: 031 841 921

 

GSM: 031 841 921

Easy and professional service

Make a beautifull webpage

Valentinovo


Valentinovo pa je med Kranjci dobilo povsem drugačen pomen in izraz praznovanja kot v svetu. Zametki praznovanja naj bi bili doma že v starem Rimu (preverite kje se Rim nahaja tukaj), kjer so praočetje Rimljanov častili boga Luperkalija, zaščitnika ovac pred volkovi. Dekleta so na lističe napisala svoja imena, jih vrgla v vrč, fantje pa so iz njega potegnili ime svoje drage. Med pokristjanjevanjem so prazniku nadeli ime po sv. Valentinu. Preprost človek pa je bil do Valentina spoštljiv zlasti iz preživetvene nuje. Ob avemariji je poromal k maši, kjer se je svetniku globoko poklonil v priprošnji za obilno žetev. »Saj so naši ljudje tudi v preteklosti voščili najbližjemu, dragemu izrazili najlepše želje; pozornost so izkazovali tako kot danes, pa vendar ne v tako izrazito tržnih oblikah,« na madež vsiljenih mondenih reliktov opozarja profesor Bogataj. Krvavo rdeči popki. »Takšno praznovanje se je začelo po prvi svetovni vojni v mestnem okolju in je postalo del splošne evropske mode. Na slovensko tržišče so prišle razglednice z motivi rožic in ikonografijo cvetov, pojasnilom, kaj predstavlja posamezen cvet. Praznik v obliki voščil in dobrih želja je zaživel v Angliji, se preselil v Ameriko in se nazadnje razplamtel po Evropi.« Edinstveni simbol valentinovega povzemajo podoba boga Kupida na voščilnicah in krvavo rdeči popki vrtnic, kar je spodrinilo primarno kulturo izročila. »Dela se velika napaka,« meni dr. Bogataj, ko se dandanašnji praznovanje prikazuje kot obrazec. »Običaji so imeli nekoč tudi socialno noto. Kmet si je lažje privoščil praznovanje valentinovega kot meščan. Družbeno okolje je s svojimi navadami usmerjalo tek stvari. Zamislimo si slovenskega kmeta v obdobju po prvi svetovni vojni, veroval je, da sv. Valentin prinese ključe do korenin, zato je šel v cerkev in si izprosil, da bi bilo s koreninami vse dobro. V severovzhodni Sloveniji in ljubljanskem okolišu gospodinje še danes na ta dan po grmovju razobesijo ptičke iz testa. Tisti, ki pride voščit, bodisi je povabljen ali ne, je pogoščen z njimi. Lepa tradicija, pri kateri gre za projekcijo realnega sveta v ptičjo štimungo. Meščanova zavest pa je bila drugačna. Postavil si je druge norme. Ni mu bilo treba častiti dreves in njiv, praznik je pri njem dobival drugačne razsežnosti. Danes teh razlik skoraj ni občutiti. Dedci z rožami se najdejo tudi na podeželju!«